Uroš Kuzman je profesor matematike in stand-up komik, ki zna iz šolskih spominov ustvariti gradivo za komedijo. V monokomediji Profesor Kuzman mlajši občinstvo popelje nazaj v šolske klopi, med piflanje, plonkanje, pisanje in špricanje. Z Urošem smo se pogovarjali o njegovih učnih letih, začetkih na odru, nastajanju predstav in sodelovanju s King Kong Teatrom.
Ko iz svojega življenja odstranim oder in predavalnico, ostane zelo malo časa. V večini ga preživim z otroki, ki jih vozim po različnih aktivnostih. Lahko bi rekli, da sem v tem delu dneva predvsem taksist. Če kaj ostane, je tu še rekreacija, a že pogled na tehtnico pokaže, da je tega časa premalo.
Bil sem priden, ko je “šlo zares” in navihan, ko mi je bilo dolgčas. Šolo sem vedno jemal resno in si prizadeval za učne uspehe, vseeno pa imam v kartoteki tudi nemalo drugih zaznamkov, tudi kak ukor in upravičen strog pogled mojih profesorjev in staršev.

Komiki radi govorimo o sebi, profesorski poklic pa je res del mene. Zato je ta predstava tako unikatna, ne gre za igro, gre za zgodbo, ki jo piše moje življenje. V času ustvarjanja predstave mi je tudi umrl oče, ki je bil prav tako profesor. To je dalo monokomediji še dodaten čustveni element oz. nekaj kar je sicer v stand up komediji redko – da gre gledalec domov nasmejan in napolnjen.
Upam, da povsod. Angleži radi rečejo, da so najboljše šale tiste, pri katerih človek reče: “It’s funny, because it’s true!” Šolo sem za temo izbral načrtno, saj imamo vsi veliko spominov na svoje čase v klopeh, dobrih in slabih. Iz obojih se da narediti šale, ki so blizu sleherniku.
Absolutno. Preden sem stopil na oder sem imel za seboj že 10 let javnega nastopanja v učilnici, to je bil moj AGRFT 🙂 Po drugi strani pa se mi zdi, da mi prisotnost v komediji daje dodatno avtoriteto, ko učim. Če človeka, ki nam podaja znanje, spoštujemo, smo bolj učljivi. In to čutim tudi pri sebi. Morda dobim kakega študenta več na svojo stran, čisto zato, ker mu je všeč to, kar delam izven učilnice.
Začel sem v delavnicah Tina Vodopivca in Andreja Težaka, že prej pa sem povezoval kak dogodek oz. nastopal “pri tabornikih”. V resnici sem razmeroma introvertiran človek, zato je bil to izziv zame ter tudi veliko presenečenje za publiko. Spomnim se, da mi je celo Peter Poles, s katerim se poznava iz mladosti, enkrat rekel, da je bil njegov prvi odziv na mojo prisotnost na odru: “Kuzman, komik? Pa on ja skoraj nič ne govori…”
Šale prihajajo v valovih. Ko se mi kaj unikatnega v življenju zgodi, si poskušam to zapomniti oz. si to zapišem v beležko. Ko pride čas pisanja in ustvarjanja, te ideje zberem in jih intenzivno pilim kak mesec. V bistvu je to kombinacija navdiha in “šraufanja”. Za to, da so šale primerne in učinkovite, je treba pogosto zavihati rokave, ni to zgolj stvar inspiracije.
King Kong Teater me je prijetno presenetil. Komiki moramo večinoma sam skrbeti ne le za svoj repertoar ampak tudi za promocijo, organizacijo dogodkov in managiranje svoje kariere. To terja svoj davek energije in včasih na ta račun trpi umetniški del. Vseeno ta del s težkim skrcem ‘outsourcamo’, saj imamo slabih izkušenj z organizatorji in prodajniki. No, pri King Kong Teatru je ta skrb odveč. Dogodki so ustrezno promovirani, kvalitetno realizirani, rezultat pa je spočit komik na odru in zadovoljna publika na izhodu. Nekako vsak dela tisto, v čemer je dober, zato gledalec dobi največ. Všeč mi je tudi, da mi ta teater odpira vrata domov, kjer še nisem bil. Vse naštete lokacije – razen Braslovč – sem v svoji 17 letni karieri obiskal prvič in povsod je po predstavil prišel kdo, ki je rekel, da me še nikoli ni videl v živo. Se mi zdi kot da gre za novo premiero stare predstave (smeh).

Z veseljem bi šel na športno vzgojo in odigral partijo bitke med dvema ognjema. Ta igra mi je bila vedno všeč, a v odraslosti ne najdem dovolj kandidatov, ki bi se prostovoljno pustili zbijati. Ne pogrešam pa Francoščine, mi nikoli ni šla dobro od rok in ust. Vse kar sem se zares naučil v srednji šoli je stavek: “est-ce que je peux aller aux toilettes” (ali lahko grem na stranišče).
Če se on ne bi, ne vem, kdo bi se. Mladi Uroš je vsaj v prve pol ure glavna zvezda predstave, ki spomni, kako je biti blagajnih, vozač in zafrustriran najstnik v osnovni in srednji šoli. Verjamem, da bi znal kdaj reči: “Malo pretiravaš, ni bilo tako hudo…” Ampak, dajmo rečt, da si je odrasli Uroš vzel malo umetniške svobode pri pripovedovanju zgodb.
Rekel bi: “Če ne maraš smeha, lepih spominov, nostalgije in šole za življenje, ostani doma, ker ti nimam ničesar za ponudit. Če bi pa rad svoje kolege peljal nekam, kjer boš podoživel svojo in mojo mladost, pa ne bit škrt in vzemi več kot dve karti… Ne bo ti žal!”
Profesor Kuzman mlajši z Urošem Kuzmanom je monokomedija o šoli, spominih in prigodah, v katerih se lahko prepozna marsikdo iz občinstva. King Kong Teater predstavo v prihodnjih tednih in mesecih pripelje v več slovenskih krajev. Preverite termine in vstopnice za gostovanja:
🎟️ Če želite obuditi šolske spomine in se nasmejati zgodbam, ki zvenijo znano, poiščite najbližje gostovanje ter si zagotovite vstopnice.